Abonmaji

Vpis abonmajev Doma kulture Kamnik 2022/23

Vpis abonmajev za sezono 2022/23 bo potekal:

od 1. do 16. septembra 2022 – za dosedanje abonente,
od 19. septembra do 5. oktobra 2022 – za nove abonente.

Abonma lahko vpišete:

s klicem na telefonsko številko 041 360 399 v času uradnih ur Doma kulture Kamnik;
osebno na blagajni Doma kulture Kamnik v času uradnih ur Doma kulture Kamnik;
prek elektronskega naslova info@domkulture.org.;
na stojnici Doma kulture Kamnik na Festivalu Kamfest po znižani festivalski ceni.

Veselimo se srečanja z vami pod krošnjo kulture in hvala, ker z nakupom abonmaja podpirate kulturo!

Programska ekipa Doma kulture Kamnik

Maistrov abonma

Pet izbranih predstav profesionalnih gledališč.

PG Kranj in SNG NG: Pravljice našega otroštva
SNG Drama: Veliki diktator
Slovensko Mladinsko gledališče: Pojedina pri Trimalhionu
Tolpa: Stari in drzni
SNG Maribor: Proslava

Predstave bodo na sporedu ob četrtkih ob 19.30.

O točnih datumih predstav bodo abonenti obveščeni z mesečnim napovednikom in en teden pred predstavo.

Cenik:

70 € – redna cena
65 € – mladi do 26 let in upokojenci
65 € – skupine 5 ali več abonentov
35 € – Študentski klub Kamnik
17 / 15 € – cena posamezne vstopnice za posamezno predstavo

* Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Prešernovo gledališče Kranj
koprodukcija s SNG Nova Gorica
Pravljice našega otroštva
avtorski projekt

režija: Jernej Lorenci
dramaturg: Matic Starina
koreograf in asistent režiserja: Gregor Luštek
scenograf: Branko Hojnik
kostumografka: Belinda Radulović
skladatelj: Branko Rožman
lektorica: Maja Cerar
oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel
oblikovanje maske: Matej Pajntar
asistentka režiserja (študijsko): Živa Bizovičar
asistenti – opazovalci: Marko Rengeo, Lucija Trobec, Luna Pentek
asistent dramaturga (študijsko): Nik Žnidaršič
asistentka scenografa: Ana Johana Scholten
igrajo: Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Iztok Mlakar, Urška Taufer, Gregor Zorc k.g.

Predstava traja 3 uro in 20 minut ter ima odmor.

V avtorskem projektu Pravljice našega otroštva se bo ekipa ustvarjalcev uprizoritve pod vodstvom režiserja Jerneja Lorencija spraševala o vlogi pravljic v osebnem življenju, o arhetipskem pomenu pravljic svojega otroštva in tudi o vlogi pravljic v kolektivnem nezavednem. Režiser Jernej Lorenci želi skupaj z igralci prodreti v korenine njihovega otroštva in skupaj z njimi ponovno »podoživeti« stanja in emocije, ki so jih doživljali ob pripovedovanju pravljic. Ali kot je zapisal režiser sam: »Vrnili se bomo v naše otroštvo. S pomočjo pravljic, ki so nam jih pripovedovali, bomo obnovili čas, ko smo se čutili popolnoma varne, popolnoma cele, zlite z drugim, pripovedovalcem, in s seboj. Skušali bomo natančno rekonstruirati točno določene pripovedi, točno določene večere, osebe-pripovedovalce, prostore, svetlobo, vonje, glasove, občutke. Tudi mi, ki smo starši ali pa to nismo, smo pripovedovalci pravljic. Tudi naše večere bomo skušali rekonstruirati. So pa nekateri pripovedovalci iz našega otroštva že mrtvi. Kar sta v pravljici Nekoč in Večno, sta v življenju rojstvo in smrt. ›Življenje je noseče s smrtjo,‹ pravi Emile Cioran. Skušali bomo preplesti krožni čas pravljic in linearni čas življenja ter se trudili, da bodo naši mrtvi oživeli. Ker pravljica je izstop iz časa, je nad časom in je za vse čase. In vsa leta. Torej: hvalnica pravljici, hvalnica domišljiji, sprejetje smrti.«
Vir: pgk.si

Foto: Nada Žgank/ Prešernovo gledališče Kranj

SNG Drama
po filmu Charlieja Chaplina
Veliki diktator
satira

režija: Diego de Brea
prevajalec: Jure Škerl
dramaturg in lektor: Arko
scenograf: Diego de Brea, Iztok Vadnjal
kostumograf: Blagoj Micevski
skladatelj in pianist: Joži Šalej
oblikovalec videa: Sandi Skok
oblikovalec svetlobe: Metod Novak
igrajo: Zvone Hribar, Boris Mihajl, Matija Rozman, Jurij Zrnec, Vojko Zidar, Eva Jesenovec, Valter Dragan, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak

Predstava traja 1 uro in 55 minut ter nima odmora.

Veliki diktator je najznamenitejši film Britanca Charlieja Chaplina, posnet v Združenih državah Amerike, še preden so se te vojaško udeležile druge svetovne vojne. Zanj je napisal scenarij, ga režiral, produciral in v njem tudi odigral obe glavni vlogi – brezimnega brivca judovskega rodu in Adenoida Hynkla, njemu na las podobnega diktatorja Tomanie. Chaplin je v tem filmu tudi prvič spregovoril, saj je bil to njegov prvi zvočni izdelek; to je duhovito izrabil, ko je za diktatorjev nagovor množice uporabil umetni jezik, komično učinkujočo žlobudravščino (resda z nekaj prepoznavnimi nemškimi in angleškimi izrazi), ki pa je zaradi dobesedne nerazumljivosti toliko več pozornosti usmerjala v govorico telesa. Obenem je z vlogo brivca na svojevrsten način komentiral svojo najslavnejšo vlogo potepuha: ni je kratko malo nadaljeval, temveč je, četudi prevzemajoč nekatere njene poteze, ustvaril nov, času, ne le tehnologiji ustrezen lik, ki pač mora govoriti tako, da se ga bo slišalo. Žanrsko je film komedija z velikim deležem satire, katere predmet sta Adolf Hitler in nacionalsocializem, vsebinsko pa njuna tako ostra kritika, da so nekatere države zavrnile predvajanje filma v kinih, dokler niso stopile v vojno z Nemčijo. V filmu so od oseb prepoznavno parodirani še Mussolini, Goebbels in Göring z zelo smešnimi imeni, poleg njih pa še nekatere države, pojavi, predmeti … Čeprav so Chaplinu po vojni očitali, da se iz tako resne teme ne bi bil smel norčevati (in odgovarjal je, da Velikega diktatorja zagotovo ne bi posnel, če bi vedel za vso razsežnost nacističnih zločinov), ob gledanju filmu ves čas pozabljamo, kdaj je bil posnet, tako zelo točen in preroški je. (Mojca Kranjc)

Foto: Peter Uhan

Slovensko mladinsko gledališče
po motivih Petronijevega Satirikona
Pojedina pri Trimalhionu
satira

režija: Bojana Lazić
igrajo: Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weiss
priredba besedila in dramaturgija: Slobodan Obradović
scenografija: Zorana Petrov
kostumografija: Maja Mirković
glasba: Vladimir Pejković
koreografija: Damjan Kecojević
svetovalka za jezik: Mateja Dermelj
po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla: Sonja Dolžan
oblikovanje svetlobe: Bojana Lazić, Zorana Petrov
oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič
oblikovanje maske: Nathalie Horvat
vodja predstave: Liam Hlede

Besedilo je deloma nastalo po igralskih improvizacijah.

Predstava traja 1 uro in 20 minut ter nima odmora.

Pojedina pri Trimalhionu je najznamenitejši in najdaljši ohranjeni odlomek antičnega romana Satirikon, za katerega velja, da ga je napisal Tit (Gaj) Petronij, arbiter elegantiarum na dvoru cesarja Nerona. Satirikon je polnokrvna, duhovita in obscena satira. Dogaja se v južni Italiji, v 1. stoletju našega štetja, ko cveti kriminal, morala pa hira. Nič čudnega, glede na to, da na prestolu sedi Neron. V Pojedini pri Trimalhionu je gostitelj novopečeni bogatun, ki je bil še do včeraj suženj. Njegova pojedina je velika požrtija, ki traja več dni. Iz pogovora med povabljenci izvemo, da v mestu ni ne kruha ne moke, oni pa se medtem kopajo v medenem vinu in eksotičnih dišavnih oljih. Tu je vse, kar si lahko poželimo. Od vina do svinjine, od najbolj poštenih gostov do najbolj nepoštenih kritikov. Od naključnih mimoidočih, ki so dobri samo za fuk, do kvaziobiskovalcev, kvaziintelektualcev, kvazipoetov, kvazigovornikov, kvazifilozofov, kvaziumetnikov … In tudi mi smo kvazicivilizacija. Imamo kvazijunake. Imamo kvaziljubezen. Imamo kvaziempatijo. Imamo kvaziprijatelje. Imamo – danes – eno samo mlakužo. Tu so pajdaštva, nesreča in neokusnosti. To je tisto, kar imamo danes. In kako torej, ko je vse narobe, kako torej nekemu »pomembnemu« gostitelju, temu Trimalhionu, milijarderju in prascu, pojasniti, da je prasec? Tu ni kaj pojasnjevati. Dopustili smo si ga, in zdaj izvolimo, gospoda, jejmo vse to sranje in si obliznimo prste, lepo dostojanstveno.

Foto: Ivan Kan Mujezinovič

Tolpa
Stari in drzni
lutkovni variete

avtorstvo, razvoj likov in besedila: Tolpa
koncept in dramaturgija: Tea Kovše, Hristina Vasić Tomše, Katarina Zalar
režija: Hristina Vasić Tomše
scenografija, kostumi in likovna podoba lutk: Katarina Zalar
mentorstvo lutkovne animacija: Tea Kovše
gib: Katja Vravnik
igrajo: Cooky, Nika Gabrovšek, Tea Kovše, Jurij Torkar, Andrej Tomše, Grega Močivnik
izdelava rekvizitov: Tomaž Furlan, Majda Krivograd, Katarina Zalar
lutkovna tehnologija: Jure Arnold, Tea Kovše

Predstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.

Dovolj modri, da držijo skupaj in dovolj stari, da se ne bojijo niti smrti, kaj šele vašega mnenja. Polni protibolečinskih tablet in svobodnejši kot kdaj koli v odbitih točkah pojejo slavospev življenju, pri tem pa brijejo norca iz sebe ter vseh ostalih.

Samo še enkrat in nikoli več.

Stari in drzni, zloglasna skupina upokojencev, pripravlja svoj zadnji variete in kljub temu, da so letom primerno leseni, še vedno izvajajo plesne, glasbene, komične, čarovniške, akrobatske in mistične točke, ki vznemirjajo javno moralo. Stari in drzni ponujajo vpogled v veselja in tegobe starostnikov, ki živijo v domovih za starejše občane in v katerih še vedno kipi sla po življenju. Gledalci se v formi lutkovnega varieteja srečajo s temo svoje bližajoče prihodnosti ali z odsevom sedanjosti. Ta je predstavljena z animacijo značajsko različnih namiznih lutk, ki z nadrealističnimi, brutalnimi, iskrenimi, nekorektnimi, igrivimi in magičnimi načini uprizorijo realnost starostnikov: strah morda zadnjega dneva med živimi, uresničenje mladostnih sanj z omejitvami starosti, vseživljenjsko iskanje ljubezni, ki se čudežno uresniči na stara leta ter neskončno prebolevanje zamujenih priložnosti in iskanje novih. Stari in drzni pa ob vsem prikazanem posedujejo prisrčnost in modrost ob katerih bo publika svoje upokojene starše, stare starše, prastare starše, še starejše starše in same sebe videla v novi luči.

Foto: FotobeležNica, Nika Hölcl

SNG Maribor
Ivor Martinić, Navid Fadaee Nazer, Mojca Marič
Proslava
Mednarodni evropski projekt o beguncih, o temi, ki razdvaja svet.

režija: Jan Krmelj
igrajo: Ksenija Mišič, Maša Žilavec, Vojko Belšak, Matevž Biber, Petja Labović
dramaturg: Vili Ravnjak
scenograf in oblikovalec luči: Jan Krmelj
kostumografinja: Špela Ema Veble
skladatelja: Gašper Torkar in Julija Đorđević
lektorica in prevajalka: Mojca Marič

Predstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.

Vsebinsko-dramaturško izhodišče Proslave je Navidova resnična zgodba o begunski poti med Iranom in Slovenijo, ki se je dogajala poleti oz. jeseni 2015.

Ivor Martinić je Navidovo osebno zgodbo vstavil v širši kontekst dogajanja bruseljske visoke politike, povezane z begunsko-priseljeniško problematiko. Tako je nastala izrazito kontrastna dramaturška struktura, sestavljena iz dveh delov. Prek tega dualizma razkriva principe, kako današnja politika "upravlja naša življenja". Martinić dramaturško spretno prikaže kolesje bruseljske politične birokracije, zlasti njeno dvoličnost, pri čemer radikalno ponazori razliko med tistim, kar politiki govorijo in sprejemajo v obliki splošnih političnih deklaracij, in tistim, kar se dejansko dogaja na terenu.

Vzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil "neljub jezikovni spodrsljaj", ki pa je v časih "politične korektnosti", ko je treba zelo paziti, kaj govoriš, lahko usoden, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o "končni rešitvi" judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen organizirajo priložnostno proslavo, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike.

V drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist, bil zaradi tega zaprt in mučen, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz države.

Iz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: "Ali imaš pravico živeti drugje, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?"

Foto: Damjan Švarc

Abonma Kam'na'smeh

Pet večerov komedije in smeha.

Siti teater: Fantovščina
Špas teater: Klemen Slakonja & Small band: Ni da ni
Narodni dom Maribor: Čudež
Slovensko stalno gledališče Trst in Gledališče Koper: Ptičja farma
Komedija redne sezone*
*o predstavi boste obveščeni tekom sezone, predvidoma bo predstava spomladi 2023.

Predstave bodo na sporedu ob torkih ob 19.30.

O točnih datumih predstav bodo abonenti obveščeni z mesečnim napovednikom in en teden pred predstavo.

Cenik:

* Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Siti teater
Fantovščina
komedija

scenarij: Gašper Bergant, Sašo Stare, Žan Papič, Dejan Batoćanin
igrajo: Gašper Bergant, Sašo Stare, Žan Papič
posnetek glasu: Ivan Lotrič, Vera Papič
režija: Dejan Batoćanin
tehnična ekipa: Žiga Okorn, Gašper Doljak, Jure Matoz
grafično oblikovanje: Rahela Klopčič

Predstava traja 1 uro in nima odmora

Leta divjaštva so za njimi.

Sveži tridesetletniki, zreli najstniki in zeleni možje za katerimi so leta divjaštva mimo in jim odgovornost močno trka na vrata, so primorani sprejeti življenjsko pomembne odločitve. Hudomušni Sašo, navihani Žan in vedno črni Gašper. Gre za tri dokaj lepe mladeniče, genijalce oziroma loleke povprečnega izgleda, ki poskušajo razumeti življenje okrog sebe. V predstavi Fantovščina bodo delili fantastične nasvete za samske kot tudi za tiste, ki so že v zvezi. A ste se kdaj želeli smejat svoji propadajoči zvezi?

Zdaj se lahko. Najprej štalca pol pa kravca? Cene štalc so nedosegljive, kravce pa še ni.

Čas je za prvo inventuro življenja. Nič več žurk in ponočevanj. Punca, poroka, služba. Kredit. Nič več neuspelih poskusov. Zdaj gre zares! Si ali nisi z nami?

Foto: Dejan Nikolić

Špas teater
Klemen Slakonja & Small Band: Ni da ni
koncert

igra: Klemen Slakonja
glasbeniki: Igor Leonardi, Tadej Kampl, Janez Gabrič

Predstava traja 1 uro in nima odmora

Klemen Slakonja ni le odličen igralec in interpret, ampak tudi izjemen pevec, ki bo ob spremljavi Igorja Leonardija, Tadeja Kampla in Janeza Gabriča, poskrbel za zabaven glasbeni večer, poln znanih melodij in iskrivega humorja.

Z glasbeniki se bo sprehajal med različnimi glasbenimi žanri – rockom, swingom, jazzom … in nam približal uspešnice domačih in tujih glasbenih zvezd. Zapel bo tudi avtorske uspešnice, ki so obkrožile svet, ter nas nasmejal z imitacijami znanih osebnosti

od Slavoja Žižka, Jana Plestenjaka, Modrijanov, Oliverja Dragojeviča, pa vse do Putina in svetovnih hitov Eda Sheerana, Coldplay, U2, Franka Sinatre in celo Pavarottija.

Skratka - Ni, da ni ;)

Foto: Jani Ugrin

Narodni dom Maribor
Čudež
komedija

avtor: Daniel Glattauer
naslov izvirnika: Die Wunderübung
igrajo: Tina Gorenjak, Primož Vrhovec, Jaša Jamnik
prevod, režija, scenografija: Samo M. Strelec

Predstava traja 1 uro in nima odmora

V zakonu Jane (Tina Gorenjak) in Petra (Primož Vrhovec) že nekaj časa pošteno škriplje.
Vendar: zbrala sta pogum in se odločila obiskati partnerskega svetovalca.
Jima bo v seansi, ki jo vodi izkušen terapevt (Jaša Jamnik), uspelo rešiti njun odnos?

Ona in On, podobna številnim »midva«. Presneto napeto razmerje dveh, ki sta si do ušes zaljubljena dahnila usodni DA, skupaj v dobrem in slabem. A kaj, ko se zdi, da sta tisto »dobro« že porabila v prvih letih zakona … Ali je zdaj ostalo le še »slabo«? Tik pred prepadom se odločita za zadnji poskus - obisk terapevta. Jima bo uspel ČUDEŽ?

Tina Gorenjak, Primož Vrhovec in Jaša Jamnik v turbulentni komediji uspešnega avstrijskega dramatika Daniela Glattauerja (Proti severnemu vetru, Vsakih sedem valov …)

Foto: Janez Klenovšek

Slovensko stalno gledališče Trst
koprodukcija Gledališče Koper
PTIČJA ΦARMA
utopija po Aristofanu

režiser in scenograf: Jaka Ivanc
avtor glasbe: Davor Herceg
dramaturg: Andrej Zupanec
kostumograf: Andrej Vrhovnik
koreograf: Miha Krušic
oblikovalec luči: Jaka Varmuž
korepetitorka: Andrejka Možina
lektor: Martin Vrtačnik
igrajo: Nikla Petruška Panizon, Igor Štamulak, Primož Forte, Mojca Partljič, Živa Selan, Tina Gunzek, Luka Cimprič, Franko Korošec

Predstava traja 1 uro in nima odmora

Jera Ivanc, dramatičarka, dramaturginja in prevajalka antične dramatike, je leta 2006 za Gledališče Koper napisala otroško igro Svetilnik – o umetnem otoku v Piranskem zalivu –, tokrat pa je navdih poiskala v Aristofanovih Ptičih, stari atiški komediji, ki je po mnenju nekaterih zgolj apolitično-eskapistična fantazija, po mnenju drugih parodija utopije in po mnenju tretjih kritika atenskega imperializma. Vsekakor je njena okvirna zgodba, beg iz stvarnosti med oblake, fantastično aktualna.

Jezna in razočarana, ker ji vrhovni šef ni ponudil vodilnega mesta, se ambiciozna in oblasti željna Pistetajra odloči, da med oblaki, na sredi med spodnjimi in zgornjimi, med ljudmi in bogovi ustanovi državo po svoji meri. V iskanju primernega kraja se poskuša obrniti na Prokno, v slavca spremenjeno detomorilko, a naleti na njenega nezvestega moža Tereja. Ptice za tak kraj morda vedo, a nad prišlekinjo niso navdušene – ljudi namreč krivijo za vse svoje nesreče –, dokler jih Pistetajra z besedičenjem o pravičnejšem svetu ne prepriča v ustanovitev države, izgradnjo zidu, ki naj loči nebesa in zemljo, ter, končno, v prevzem popolne, nadbožje oblasti.
Rojstvo nove entitete pritegne vse sorte oportunistov in humanistov, ki bi radi pomagali – malo sebi, malo vsem – »pri izgradnji pravičnejšega sveta«, a koruptivno spreminjanje zakonov, upori ptic na gradbiščih, njih skrivna izginotja ustvarjajo drugačno resničnost. V njej cvetita Pistetajra in klientelizem.
Država in zid sta zgrajena, popolna oblast je le korak stran. Toda stvari se zapletejo, še bolj, ko v igro vstopijo sestradani nebeščani in se boginje odločijo, da bodo pogajanja prevzele v svoje roke …

Kam izginjajo ptice, kdo leta, kdo pade, kaj je z bogovi, kaj z ljudmi?

Odgovore najdete v glasbeno-plesni, družbeno-apolitični, distopično-patriarhalni, atipično-seksistični in ekskluzivno-feministični komediji Ptičja φarma.

Foto: Luca Quaia

Komedija redne sezone*
*o predstavi boste obveščeni tekom sezone, predvidoma bo predstava spomladi 2023.

Abonma Kam'nček

Abonma Kamncek

Pet zanimivih in zabavnih predstav za najmlajše.

Duo LiLa (Alla Abramova in Lisa Suitner): Allaschka in Lillilu
Murat in Jose: Ritmično škatlaste pravljice
Lutkovno gledališče Maribor: Netopir Kazimir
Andrej Rozman Roza: Balon velikon
Uroš Potočnik: Povodni mož

Predstave bodo na sporedu ob četrtkih ob 18.00. Priporočljivo je, da predstavo z otrokom obišče tudi odrasel spremljevalec (pri tem potrebuje svojo abonentsko izkaznico).

O točnih datumih predstav bodo abonenti obveščeni z mesečnim napovednikom in en teden pred predstavo.

Cenik:

25 € – redna cena
20 € – dosedanji abonenti
18 € – skupinski popust nad 5 abonentov ter drugi in vsak naslednji otrok
5 € – cena posamezne vstopnice za posamezno predstavo

* Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Alla Abramova in Lisa Suitner (UA, AT)
Duo LiLa: Allaschka in Lillilu
klovnovska predstava

avtorstvo, razvoj likov in besedila: Alla Abramova in Lisa Suitner
koncept in dramaturgija: Alla Abramova in Lisa Suitner
režija: Alla Abramova in Lisa Suitner
scenografija, kostumi: Nathalie Krieg
igrata: Alla Abramova in Lisa Suitner
trajanje: 40'

Predstava je primerna za otroke od 4. leta dalje.

Lillilu in Allaschka sta najboljši prijateljici. Združuje ju veliko stvari: igranje glasbe, smeh in ples. Imata pa tudi zelo nadležne sosede, ki cel čas povzročajo hrup. Na srečo se Lillilu in Allaschka radi pogovarjata po telefonu, tako si lahko povesta svoje težave, saj težava deljena je težava razpolovljena.

Vendar, ko nadležni sosedi pokažejo svoje obraze, se vse zdi drugače kot pričakovano.

»Lillilu in Allaschka« je zelo zabavna in ganljiva klovnovska predstava za celotno družino, ki v ospredje postavi prijateljstvo, zaupanje in odpuščanje. Hudo smešna predstava, ki vam pričara nasmeh na obraz.

Foto: Niklas Koch

Gledališče MalihVelikih in Zavod Tugende
Murat in Jose: Ritmično škatlaste pravljice
glasbeno-gledališka predstava

režija: Jose
igrata: Murat in Jose
glasba in songi: Murat in Jose
koreografija in scenografija: Tjaša Jerak
trajanje: 40'

Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje.

Murat in Jose sta poleg ustvarjanja glasbe zelo dejavna tudi v gledališču, še posebej Jose tudi v gledališču za otroke. Tokrat sta se skupaj lotila pripovedi različnih ljudskih pravljic na način, ki jima je najbližji, preko glasbe. Ta glasba nastaja tako, da se z glasom posnema zvoke različnih glasbil. Temu z angleškim izrazom pravimo "human beatbox". Murat je mojster ustvarjanja zvokov z usti, tekom predstave ustvarja glasbo, ki jo sproti nasnemava na posebno napravo, imenovano "loop station".

Izbrane ljudske pravljice so po vsebini precej raznolike, rdeča nit pa je vzpostavljanje odnosov med protagonisti, ki so sprva ali hierarhični ali nepravični ali so protagonisti v nesoglasju, vsaka zgodba pa pripelje do razrešitve nevzdržne situacije. V tem oziru so zgodbe tudi poučne, saj otrokom nakazujejo možne miroljubne rešitve njihovih vsakdanjih konfliktnih situacij v dobro vseh vpletenih.

Predstava je interaktivna, saj vključuje otroke preko ploskanja, petja, plesa in odprtega dialoga z nastopajočima.

Foto: arhiv izvajalcev

Lutkovno gledališče Maribor
Svetlana Makarovič: Netopir Kazimir
lutkovna predstava

režija: Matjaž Latin
igrajo: Metka Jurc, Maksimilijan Dajčman k. g. / Jure Ivanušič kg. g., Marko Ujc k. g. in Gregor Prah
avtor likovne podobe: Rok Predin
avtorica dramatizacije in lektorica: Metka Damjan
dramaturginja: Nina Šorak
avtor glasbe: Gregor Stermecki
vokalna mentorica in korepetitorka: Maja Pihler Stermecki - Bilbi
glasbeniki: Luka Herman Geiser (kontrabas), Jože Zadravec (bobni in tolkala), Marko Zaletelj (kitara), Gregor Stermecki (kitara) in Simon Spreitzer (glasbena produkcija)
oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci
oblikovalec zvoka: Timotej Vidovič
scenski tehnolog: Lucijan Jošt
lutkovni tehnolog: Primož Mihevc
izdelovalci lutk in rekvizitov: Primož Mihevc, Mojca Bernjak, Ajda Sitar, Miha Turk in Uroš Kumer
izdelovalka kostumov: Mojca Bernjak
izdelovalci scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič
scensko-odrska mojstrica: Svetlana Maloić
trajanje: 35'

Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje.

Mali netopir Kazimir staršema in drugim netopirjem nenehno postavlja vprašanja ter tako ves čas kazi mir. Glavno vprašanje, ki mu ne da miru, je, kdo ali kaj pravzaprav je: miš ali ptič ali ... Ker mu nihče ne zna odgovoriti, gre najprej povprašat miši. Miši se ne morejo zediniti; bega jih, ker ima Kazimir krila … Miši pa kril nikoli niso imele. Zato ga pošljejo k ptičem, naj njih povpraša, kako je z njim. In sova mu zabrusi, da je le navadna miš, ki leti. Ker ne dobi odgovora niti pri miših niti pri ptičih, se Kazimir razočaran in utrujen od poti odpravi nazaj domov. Na poti gre mimo pokopališča. Tam zagleda kip angela … Vpraša vrabca, kaj oziroma kdo je tisti mali človek s perutmi oziroma prhutmi. Angel, človeški angel je to, mu odgovori vrabec. In tako Kazimir pride do spoznanja: netopirji so mišji angeli!

Foto: Boštjan Lah

Rozin teater
Andrej Rozman Roza: Balon velikon
lutkovna predstava

avtor, režiser in animator:  Andrej Rozman Roza
likovna podoba:  Andrej Štular
izdelava lutk:  Mitja Ritmanič
trajanje:  35'

Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje.

Petletni Oskar živi z mamo v blokovski soseski. Ima dva nergava soseda, ki na svet gledata s svojimi ozkimi strokovnimi očmi in Oskarju ne pustita, da bi živel v svetu igre. Nekega dne Oskar najde bankovec, s katerim si gre kupit vrečko presenečenja. Ko vrečko odpre, se realistična zgodba spremeni v pravljico. Iz vrečke namreč zraste ogromen balon, ki Oskarja odnese visoko nad resničnost, zvečer pa ga spet varno vrne domov.

Predstava o odrešujoči moči domišljije za enega igralca in animatorja, veliko namizno marioneto, tri male nošene lutke in balon. V zaključnem delu dobi možnost za sodelovanje s svojimi domislicami tudi občinstvo.

Foto: arhiv izvajalcev

Gledališče Lalanit – društvo lutkovnih ustvarjalcev
Povodni mož
lutkovna predstava

zamisel, režija: Iuna Ornik
besedilo: Uroš Potočnik, Iuna Ornik
likovna zasnova, scenografija, lutke: Maja Peterlin, Iuna Ornik
avtorska glasba: Uroš Potočnik
igrata: Uroš Potočnik, Iuna Ornik
trajanje: 30'

Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje.

Ob reki živi deček, ki najraje plava v njej. Nekega dne zaradi neurja reka naraste toda deček gre vseeno plavat med valove.

Ko ga začne reka odnašati, ga pred najhujšim odreši Povodni mož in ga vzame v svoje podvodno kraljestvo. Kaj vse se skriva v njem?

Foto: Rada Kikelj Drašler