Vodstvo po Veliki planini: Narava Velike planine z geografom Borutom Peršoljo
30. 5. 2026, 08.45 – 14.00 2026-05-15T13:58:40+02:00VODSTVO PO VELIKI PLANINI: NARAVA VELIKE PLANINE Z GEOGRAFOM BORUTOM
PERŠOLJO IN OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA O VLASTU KOPAČU
Pridružite se strokovnemu vodstvu po Veliki
planini, kjer bomo skupaj z geografom Borutom Peršoljo odkrivali
naravo Velike planine.
DATUM: Sobota,
30. maj 2026
ZBOR: Spodnja postaja nihalke na Veliko planino (542 m) ob 8.45
Pot nas bo z
nihalko popeljala od spodnje postaje nihalke do Šimnovca. Od tam bomo peš
nadaljevali skozi naselje počitniških koč proti Riglju in po robu planine nad
Stenami. Med hojo bomo spoznavali naravne prvine Velike planine in uživali v
razgledu. Pot nas bo vodila mimo Luknje do koče Ruševka, nekdanje koče Vlasta
Kopača. Povzpeli se bomo na Gradišče (1668 m), najvišji vrh Velike
planine. Spustili se bomo čez Domžalsko naselje in raziskali udornici Velika in
Mala Vetrnica. Sledi pot do Zelenega roba ter vrnitev v dolino.
Predviden konec vodenja je ob 14. uri.
Zatem vas vabimo na Ogled dokumentarnega filma o življenju in delu
Vlasta Kopača v okrepčevalnico Skodla ob 14.15.
PRIPOROČENA OPREMA
· dobra planinska obutev; čelada (lahko tudi kolesarska) – zaradi obiska udornic; vremenu primerna oblačila; nahrbtnik in pijača; podloga za sedenje; pohodne palice; fotoaparat; planinski zemljevid Grintovci 1 : 25.000
Obvezne prijave: spletni
obrazec
CENA VODENJA: 10,00 €
CENA VOZOVNIC ZA NIHALKO: po veljavnem ceniku. Priporočamo, da vozovnico za nihalko predhodno kupite v spletni trgovini ali ob prihodu na blagajni pri vhodu nihalke.
VLASTO KOPAČ
2026 – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina
Leta 2026 mineva
dvajset let od smrti arhitekta, konservatorja, alpinista in humanista Vlasta
Kopača, ene ključnih osebnosti pri oblikovanju identitete Velike planine in
ohranjanju njene kulturne krajine. Ob tej obletnici se bodo skozi vse leto
zvrstili dogodki, razstave in strokovna srečanja, ki bodo osvetlili njegovo
izjemno delo ter trajen vpliv na slovenski prostor in dediščino.
Med osrednjimi
dogodki bo tudi strokovno vodstvo po Veliki planini z geografom Borutom
Peršoljo, ki bo potekalo v soboto, 30. maja 2026.
Vlasto Kopač
– vizionar Velike planine
Vlasto Kopač
(1913–2006) je bil učenec Jožeta Plečnika, arhitekt, konservator, risar,
urbanist, fotograf, pisec in eden najpomembnejših varuhov slovenske kulturne in
naravne dediščine. Njegovo delo je zaznamovalo številna področja – od
arhitekture in planinstva do urbanizma, oblikovanja, ilustracije in
konservatorstva.
S Kamnikom in
Kamniškimi Alpami je bil povezan vse življenje. Sodeloval je pri obnovi
planinskih koč, projektiral bivak pod Skuto, pripravljal urbanistične načrte za
Kamnik ter pomembno zaznamoval razvoj Velike planine.
Prav tam je ustvaril
eno svojih najpomembnejših življenjskih del. Veliko planino je razumel kot
izjemen kulturni in naravni prostor, ki ga je treba razvijati premišljeno, v
ravnotežju med človekom, turizmom in tradicionalnim življenjem pastirjev.
Zavzemal se je za ohranjanje pastirskega izročila in nasprotoval neprimernim
posegom v prostor.
Njegova vizija
turističnega naselja po vzoru tradicionalnih pastirskih bajt – majhnih lesenih
koč, prilagojenih človeku in naravi – je postala ena najbolj prepoznavnih podob
Velike planine. Projektiral je tudi žičniške naprave, hotel Šimnovec ter
pripravil urbanistični program razvoja planine, ki je postavil temelje
trajnostnega razvoja tega prostora.
Danes, ko se
Velika planina sooča s pritiski množičnega turizma in okoljskimi izzivi, so
Kopačeve ideje o spoštovanju prostora, zmernosti in ohranjanju identitete
krajine še posebej aktualne.
Razstava ob
20-letnici smrti Vlasta Kopača
Obiskovalci si
lahko ob tej priložnosti ogledajo tudi razstavo v Medobčinskem muzeju Kamnik,
posvečeno življenju in delu Vlasta Kopača.
Razstava
predstavlja njegovo bogato življenjsko pot – od rodnih Žirov preko Kranja in
Splita do Ljubljane – ter številna področja njegovega ustvarjanja. Na ogled so
originalni načrti, risbe, fotografije, osebni predmeti, arhivsko gradivo in
filmski posnetki, ki osvetljujejo njegovo delo na področju arhitekture,
konservatorstva, planinstva in urbanizma.
Poseben poudarek
je namenjen prav Veliki planini, kjer je Kopač pustil neizbrisen pečat.
Razstava razkriva njegovo vizijo razvoja planine, prizadevanja za zaščito
pastirske dediščine ter razmislek o odnosu med turizmom, naravo in kulturno
krajino.
Razstava je
nastala v sodelovanju številnih muzejev, ustanov in posameznikov, ki hranijo
Kopačevo dediščino, med njimi MGML – Plečnikova hiša, ZVKDS, MAO, MNSZS, GMJ –
SPM, GIAM ZRC SAZU ter številni posamezniki in družine, ki so prispevali
dragoceno fotografsko in predmetno gradivo.