Ročna risba v dobi umetne inteligence

Razstava predstavlja izbor skic mentorjev doc. mag. Mateje Kregar Tršar in asist. Andreja Bašlja, nastalih pri predmetih Risanje, Risanje in plastično oblikovanje ter Razvoj krajinskega oblikovanja, v prvih treh letnikih študijskega programa Krajinska arhitektura na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predstavljena dela so nastala na terenu, v neposrednem stiku s prostorom. Risarski zapis je način prenosa krajinske zgradbe na papir; z njim razvijamo sposobnost gledanja in se učimo zaznavati drobne detajle ter njihov odnos do celote. Risba tako ni zgolj posnetek videnega, ampak postane orodje raziskovanja in komunikacije.
Skica je selektivni prikaz. Namenoma opozarja na tisto, kar je za opazovalca bistveno – na značilnosti krajine, njene sestavine in strukturo. Je analitično orodje, s katerim ne le dokumentiramo prostor, temveč ga hkrati interpretiramo. V takih risarskih študijah lahko razberemo zgodbe, ki so v drugih prezentacijskih tehnikah pogosto prezrte. Močneje od bežnega vtisa razkrivajo odnose, ki bi sicer ostali skriti očesu in umu, ter prispevajo k boljšemu razumevanju organizacije in delovanja prostora.

Risanje študentom omogoča razvijanje občutljivosti zaznavanja, prostorske predstave, orientacije v prostoru, abstraktnega mišljenja in občutka za kompozicijo. Jasna, čitljiva in natančna skica je temelj vsake dobre komunikacije, tako v procesu načrtovanja kot v predstavitvah projektov. Študenti z vajami krepijo povezavo med roko in glavo ter se s preprostimi likovnimi sredstvi učijo ustvarjati vtis globine in tridimenzionalnosti prostora.

Na terenu se skozi analitično skico razvija selektivni pogled: opazovanje krajinskih prvin, naravnih struktur in njihovega spreminjanja. Vsaka skica je ujet trenutek, zapis minljivosti, ki poleg prostora razkriva tudi del avtorja samega – njegovo razpoloženje, razmišljanje in odnos do narave.

Skica je nepogrešljiva faza vsakega ustvarjalnega raziskovanja. Je stik med zunanjim svetom in notranjim doživljanjem, med opazovanjem in interpretacijo, med krajino in človekom, ki jo z občutljivostjo prenaša na papir.